Po povezovanju z učitelji iz šole Guillem Fortuny v Cambrilsu v Kataloniji, je končno nastopil dan potovanja. V Španijo smo prispele v nedeljo in že pri vstopu v državo, smo bile priča neljubemu dogodku, ki se tam, in v vseh velemestih, pogosto dogajajo, pri nas pa (roko na srce) tega (še) ni veliko. Dogodek nas je prisilil, da smo nehote začele spoznavati ta del Španije, saj smo takoj morale začeti urejati formalnosti za izdajo novih dokumentov.

V ponedeljek se je z grenkim priokusom začelo bolj mirno in zares prijetno doživetje. Sprejem, ki so nam ga pripravili, je bil čudovit, vzdušje umirjeno, učenci odprti, učitelji pa strokovni, vdani svojemu delu in ustrežljivi do vseh gostov. Na šoli so poleg nas gostovale še učiteljice iz dveh portugalskih šol in ene finske.

Bile smo priča poteku pouka, kjer zelo uspešno tradicionalne metode pouka dopolnjujejo s sodobnimi prijemi. Veliko vključujejo ustvarjalnost, gibanje, spodbujajo logično in kritično razmišljanje, samostojno učenje in medpredmetno povezovanje. Šola je tudi dobro opremljena z računalniško tehnologijo in pri pouku jo uporabljajo vsakodnevno. Opazovale smo učence 2. in 3. razredov pri uri robotike in bile navdušene nad njihovim znanjem in kreativnostjo.

V popoldanskem času smo se skupaj z novimi prijatelji s turističnim vlakcem popeljali po mesta in ves čas je bilo čutiti, kako ponosni so na svoj kraj, vsako znamenitost posebej in svoj jezik. Vse to je izžareval tudi župan mesta, ki nas je gostil v mestni hiši.

Tegobe prvega dne so bile prebrodene in le še neljub spomin, saj je bil v času našega obiska tudi tradicionalen praznik, ki združuje kulturo in romantiko. Bilo je veličastno. Tudi me smo  bile deležne vrtnice, ki jo dobijo ženske, ravnatelju in županu pa smo podarile knjigo, kakor je v navadi v Kataloniji 23. aprila, na dan sv. Jurija (Sant Jordi).

Metka, Lilijana in Alenka

Med 29. 4 in 3. 5.2024 sem se udeležil spremljanja pouka na Gimnaziji Sulingen v kraju Sulingen, Nemčija. Šolski sistem v Nemčiji (v zvezni deželi Spodnja Saška) je drugačen kot naš šolski sistem. Osnovna šola v Nemčiji je samo od 1. do 4. razreda. Od 5. razreda naprej pa se učenci vpišejo v gimnazijo ali srednjo šolo (Oberschule). Na Gimnaziji Sulingen so učenci vse od 5. razreda do 13. razreda. Šolo zaključilo z maturo. Šola je zelo velika saj šolo obiskuje več kot 1000 učencev. Med tednom sem obiskoval pouk angleščine, nemščine in računalništva. Bil sem v razrednih od 5. do 11. razreda. Videl sem kako se učenci učijo materinščino (nemščina), kako se učijo tujih jezikov (angleščina) in kaj delajo pri računalništvu. Učitelji in učenci so pri pouku uporabljali različna digitalna orodja in digitalno opremo. V 11. razredu ne uporabljajo knjig, ampak ima vsak učenec svojo tablico (iPada).

Razredi so zelo veliki. V vsakem razredu je okoli 30 učencev. V vsaki učilnici pa je velika pametna televizija na katero imajo priklopljen računalnik, grafoskop (v obliki mikroskopa) in ostala digitalna orodja. Pri pouku so učenci bili zelo aktivni, saj so sami pripravljali debate, s pomočjo umetne inteligence pisali obnove knjig in pesmi, programirali loterijo, reševali uganke, itd.
Pred in po vsaki učni uri smo se z učitelji pogovorili o pripravi na pouk, naredili refleksijo učne ure in primerjali njihov in naš način poučevanja. Atmosfera na šoli je bila sproščujoča in delovna. Na njihovi šoli imajo na dan samo tri šolske predmete, vendar je njihova učna ura dolga 90 minut. Odmora sta samo dva, dolga 20 minut. V tistem času lahko gredo učenci izven šole, v šolsko kuhinjo na malico ali kosilo. Vsak dan imajo na izbiro dva menija, mesnega in vegetarijanskega.

Ker pa tudi pri njih končajo pouk, sem moral popoldneve zapolniti z drugimi dejavnostmi. Ogledal sem si kraj Sulingen, šel na kratek izlet v Hamburg in Bremen, ter se družil in pogovarjal z lokalnih prebivalstvom.

Obisk kraja in šole je bila zelo zanimiva izkušnja, saj sem spoznal nove ljudi, videl nove načine in metode dela ter zelo na kratko začutil utrip mesta in regije.

Bojan

V okviru programa Erasmus+ smo izkoristile priložnost in se odločile za senčenje v Latviji. Kontakt s šolo smo poiskale kar na enem izmed družabnih omrežij. Tako smo bile konec meseca aprila 2024 strokovne delavke naše šole povabljene na spremljavo pouka in spoznavanje latvijskega šolskega sistema. Tja so z enakim namenom pripotovale še učiteljice iz Kanarskih otokov in Hrvaške.

V enem tednu, ki smo ga preživele skupaj, smo se dodobra spoznale, stkale prijateljske vezi, izmenjale izkušnje iz posameznih šolskih sistemov, utrdile svoje komunikacijske in orientacijske sposobnosti ter druga drugi predstavile naše različne kulture. Poudarek je seveda bil na spoznavanju Latvije, predvsem okrožja Gulbene, njihovega šolskega sistema, spremljavi pouka od 1. do 12. razreda, organizaciji dela v šoli, uporabi digitalnih tehnologij pri pouku, delu z otroki s posebnimi potrebami ter učnih oblik in metod.

Sodelovale smo v najrazličnejših aktivnostih – preizkušale smo igro vlog pri predmetu drama, telovadile skupaj z učenci, spremljale pripravo učencev na pevski in plesni nastop, spoznale metode poučevanja pri zgodovini, se sprehodile skozi specialne učilnice (za gospodinjstvo, tehniko), si ogledale začetek športnega dneva, košarkarsko tekmo, tekmovanje gledaliških skupin, se preizkusile v reševanju t.i. Escape school bag-a …

Udeležile smo se tudi obiska občine Gulbene, naravoslovnega muzeja, obiskale grad Stamerien, jezero Aluksne in interaktivni železniški muzej.

Najbolj negativni priokus nam je pustila uporaba telefonov pri učencih, saj so učencite naprave  lahko uporabljali nenadzorovano v vseh odmorih, nekje tudi pri pouku. Kljub temu, da so jih nekateri učitelji prijazno opominjali na to, da jih pospravijo, je večina učencev med odmori ves čas igrala igrice.

Latvija nam bo ostala v spominu kot vodnata, zelena, redko naseljena, gostoljubna in očarljiva baltska dežela, v kateri smo imele možnost stkati mnogo prijateljskih in kolegialnih vezi.

april, 2024                                                                                                             Milena, Gordana in Leja

Najino prijetno spoznavanje italijanskega šolskega sistema

Obdobje 21. stoletja, je obdobje sodobnega pogleda na nenehno učenje, hitri tempo življenja, izkušenjsko izobraževanje v tujini in nenazadnje zmožnost vživljanja v različne kulture ne glede na jezikovne ovire…

Znanje, spretnosti in sodelovanje so veščine, ki so pomembne in potrebne za osebnostno rast, socialno vključenost, aktivno državljanstvo in zaposljivost v družbi. Vsa navedena znanja so del kompetenc 21. stoletja katerim sledi tudi naša šola znotraj različnih projektov.

V času med 14. 4. in 19. 4. 2024, sva se v okviru Erasmus projekta udeležili senčenja (sledenje pouka) na Istituto Compremsivo di Gottolengo v provinci Brechia

Na kratko bova skozi najine oči zapisali, zakaj meniva, da se mora projekt obdržati in morda nadgraditi.

Kot učiteljici sva spoznali, da učitelji pri svojih urah, kjer uporabljajo CLIL metodo (poučevanje v materinem in angleškem jeziku) sledijo naslednjim cilje:

• Delo z e-učbenikom je bil zasnovan tako, da je zahteval tako od učitelja kot od učencev aktivno vlogo.
• Učenci ob pravilni uporabi e-učbenika niso bili samo opazovalci dogajanja na tabli, ampak tudi njegovi soustvarjalci.
• Osnovni namen je bil, da je učence spodbudil k samostojnemu, ustvarjalnemu in poglobljeni izgradnji in razumevanju učne snovi ter bolj poglobljenemu in povezanemu znanju.
• Uporabljali so orodje formativnega spremljanja pouka z vstopnimi lističi. Učiteljica je uporabila tehniko KAJ ŽE VEM? KAJ SEM SE NOVEGA NAUČIL/A? NOVE POJME RAZLOŽITI S SVOJIMI BESEDAMI.

Zagotovo si bova zapomnili – sproščenost, prijaznost, sprejetost, urejenost ter misli, katere je za naju zapisala  koordinatorica gospa Elena. V življenju naj štejeva nasmehe in svet ni takšen kot se zdi, ampak takšen, kot ga vidiš ti.

Z optimizmom in novim zagonom nadaljujeva najino strokovno poklicno pot.

                                                               😊 Petra (skala) in 😍 Vesna (pomlad)

Turčija je dežela çaja, kahve, ayran ikramija, simita, bulgura,…in je bila moja letošnja Erasmus izkušnja. Bistvo teh projektov ni samo spremljanje pouka, ampak tkanje novih pristnih učiteljskih vezi, spoznavanje njihove kulture, zgodovine … S temi prečudovitimi turškimi učitelji sem se prvič srečala pred 7. leti. Lahko trdim, da so to ljudje z velikim srcem, z veliko mero senzibilnosti, od katerih sem se mnogo naučila.  Pokukajmo še k uri zgodovine … Brez table, pametne ali navadne, pač ne gre, ker so imeli na naslovnici zgodovinskega učbenika Mostar, sem začela zgodbo o tem kdo sem… No, sem Bahar ali Vesna, včasih tudi Spring. Pa janičarji, Hurem, Sulejman Veličastni in Atatürk mi tudi niso neznani.

Kot sem omenila, se teh projektih učimo za življenje in hkrati ustvarjamo pristne prijateljske vezi, ki sežejo preko meja globoko v srce. In te zgodbe obrazov, solza, veselja, žalosti, smeha, objemov, pričakovanj, odhodov, snidenj, slovesov, mi bodo za vedno ostale v spominu do naslednjega obiska.

April, 2023                                                                                        Vesna Robnik

Z našim programom Erasmus+ imamo priložnost videti, kako deluje šolski sistem v drugih državah po Evropi. Članice tima smo odpotovale v mesto Ierapetra na Kreti, da bi na osnovni šoli 2nd Primary school preživel teden dni s tamkajšnjimi učitelji, opazovale njihov pouk in vzpostavile zveze za morebitna prihodnja sodelovanja.

Prvi dan so nam učenci, skupaj z učitelji, pripravili sprejem na šoli, potem pa so nam učenci 6. razreda odpeljali na ogled samega mesta. Nas seznanili s kulturo in lokalnimi znamenitostmi. Prav tako smo si skupaj gledali digitalni muzej in obiskali njihovo občino.

Spoznale smo ravnateljico šole, koordinatorico projektov in številne strokovne delavce. Skozi pogovore z njimi smo pridobile uvid v grški izobraževalni sistem in se seznanile z drugačnim konceptom učnega kurikuluma. Izmenjali smo si primere dobre prakse sodobnejših učnih metod. Ena izmed sprememb, ki bi v našem učnem sistemu bila dobrodošla, sta dve obvezni uri računalništva na teden, v vseh razredih.

Učencem pri urah tujega jezika smo predstavile znamenitosti naše države in Mislinje, ter odgovarjale na vprašanja o naši šoli. Učenci so bili zares vedoželjni in ure skozi cel dopoldan so prehitro minile. Skupaj z mlajšimi učenci smo kuhali tradicionalne domače jedi in plesali njihove ljudske plese. Prisotne smo bile pri urah računalništva in se seznanile z načinom poučevanja. Tudi ure sproščanja ob zgodbicah so bile dobrodošle. Del dneva smo z učenci preživele na strokovni ekskurziji, kjer smo si ogledali najstarejše evropsko mesto, Knossos.

Obiskale smo tudi njihov vrtec, ki sodeluje v eTwinning projektu z učenci na POŠ Dolič. Skupaj smo pregledali končne izdelke projekta in se pogovorili o značilnostih naše šole.

Učiteljice smo na strokovnem usposabljanju obnovile in krepile svoje jezikovne in digitalne kompetence, širile krog poznanstev med kolegi učitelji v tujini, se povezovale preko družbenih platform, spoznavale kulturo in zgodovino gostujoče države oziroma mesta in se navsezadnje osebno izpopolnjevale.

Maj, 2023                                                                            Eva, Petra, Klavdija

Februarja sem bila na opazovanju pouka v Španiji, na Osnovni šoli Virge de Velle. S to šolo je naša šola povezana že 14 let. Moj namen spremljanja njihovega dela je bil vezan na vključenost ter obravnavo otrok s posebnimi potrebami v šoli.

Redne osnovne šole v Španiji imajo tri vrste programov, ki se izvajajo za različne otroke. V večini izvajajo  program A in B. Pri spremljanju pouka sem lahko opazila, da je veliko otrok, ki imajo težave pri učenju in zanje učitelji izvajajo program B, kar pomeni, da jim prilagajajo učno vsebino in ocenjevanje. Učitelji povedo, da je to zahteven proces, saj so ti učenci med seboj zelo različni in je potrebno veliko priprav in različnih pristopov, ki jih učitelji težko vedno izvajajo. Občasno se udeležijo nekaj treningov izven razreda (pri logopedinji).

Ta šola je dobila iz strani ministrstva tudi dovoljenje za poseben razred, kjer izvajajo program C. To je avtistični oddelek, kamor je vključenih 6 otrok starosti od 3 do 10 let. Program je zelo raznolik in individualno načrtovan. Ko sem bila z njimi, sem spremljala poseben način komunikacije – nadomestna komunikacija preko slik. To so izvajali s slikami v fizični obliki, nekateri otroci preko računalnika. Dnevni urnik je sestavljen strukturirano. Začeli so z jutranjim krogom, nadaljevali z malico, po malici različne, njim prilagojene, aktivnosti. Učiteljice in strokovnjakinje, ki spremljajo te otroke so zelo iznajdljive, ustvarjalne, srčne in pred veliko izzivi iskanja poti do otroka, saj gledajo v smeri njegovega napredovanja.

Šola v Luceni me je obogatila s strokovnega, odnosnega in ustvarjalnega vidika. Resnost, sproščenost, razigranost med delavci in vodstvom šole vpliva na otroke in njihovo delo. Izmenjava je zame odprla širši pogled na vključene otroke s posebnimi potrebami, podala veliko idej ter pozitivnih in pomanjkljivih vidikov popolne integracije.   

Februar, 2023                                                                                  Milena Pačnik

Senčenje na osnovni šoli na Tenerifih je bila zame neprecenljiva izkušnja. Že sama priprava in potovanje na ta otok mi je dalo nova znanja in veščine, ki jih pri individualnem izzivu nujno potrebuješ. Vsekakor je to pobeg iz cone udobja z mislijo na strokovno rast. Izkušnja, ki mi je bila omogočena, mi je potrdila marsikaj dobrega, kar se dogaja v našem šolstvu, dala precej novih idej za izboljšanje pedagoške prakse, ob tem pa sem veliko pridobila na komunikaciji v tujem jeziku.

Teden dni sem preživela s kolegi pri njihovem vsakodnevnem delu. Pri tem sem jih opazovala, jim pomagala, se vključevala v sam proces ter skupaj z njimi analizirala posamezne aktivnosti. Presenetilo nas je, kako je celoten sistem pravzaprav podoben našemu.  Malenkosti, ki so me bolj ali manj presenetile pa je bila raznolikost ras in kljub temu ali prav zato veliko strpnosti med njimi, prazne stene v učilnicah, predvsem pa, da šola nima šolske kuhinje in posledično otroci dopoldne, razen izjem, ki si prinesejo kaj malega s sabo, dopoldne ne jedo nič.

Februar, 2023                                                                             Meta Vogrinec

V mesecu marcu sem odšla na spremljavo pouka v Belgijo, kjer sem obiskala srednjo tehnično šolo VTI Brugge, ki jo obiskujejo večinoma fantje od 12 do 18 leta. Šola ima svoje prostore na dveh lokacijah, na obeh pa je v okviru šole tudi dijaški dom. Prvo razliko sem opazila že takoj, ko sem prišla do šole, saj je parkirišče za kolesa večje in tudi precej bolj zasedeno od parkirišča za avtomobile.

Šolo na eni od lokacij uporabljajo šele drugo šolsko leto in je povsem prilagojena sodobnim načinom poučevanja. V vsakem nadstropju je velik prostor s kotički za različne oblike dela, ki jih uporabljajo med poukom. Stene med tem prostorom in učilnicami so steklene, tako da je mogoče videti, kaj se dogaja v sosednjih učilnicah. Moja gostiteljica mi je povedala, da jih je malo skrbelo, kako bodo to sprejeli dijaki, a so se na to navadili brez težav.  Teme, ki jih obravnavajo pri pouku matematike pa so enake, kot jih obravnavajo naši učenci pri enaki starosti, imajo pa samo tri ure matematike tedensko.  Zelo veliko pri samem pouku uporabljajo IKT, tako da so vse učilnice opremljene z interaktivnimi zasloni. Vsak dijak pri pouku uporablja svoj prenosni računalnik, kar je za njihove starše precejšnja finančna obremenitev. Pouk poteka od 8.30 do 17.00, razen ob sredah, ko končajo že ob 12.00.  Med daljšimi odmori, ki so vsaki dve šolski uri, vsi dijaki odidejo na šolsko dvorišče ali v jedilnico, po učilnicah in hodnikih pa se ne smejo zadrževati. Po koncu odmora počakajo na dogovorjenem mestu in skupaj s profesorjem odidejo v učilnice.  Najbolj me je presenetilo, da je v razredih med poukom popolna tišina, ne da bi bilo potrebno koga opozoriti. Tudi pri pisnih preizkusih lahko sedijo drug ob drugem, saj ne prepisujejo drug od drugega.

V prostem času sem spoznavala mesto Brugge. Staro središče mesta, ki je obdano in prepredeno s kanali, je s svojim številnimi znamenitostmi tudi na seznamu Unescove kulturne dediščine in ga letno obišče 2 milijona turistov.

Marec, 2023                                                                             Katarina Kralj